V občini Komen se nahaja 36 vasi. Vsako leto organizira Občina ocenjevanje urejenosti naselij, vrtov oz. okolice hiš na območju občine Komen.  Zmagovalka v letošnjem letu je prav naša vas. Ponosni smo in veseli. Res se trudimo, da bi živeli v lepem okolju.

Naročnik spodnjega videa je občina Komen.

Ponosni in veseli, da je bila ravno naša vas letos zmagala kot najlepša v občini Komen.

Sveto, najlepša vas v občini Komen v letu 2022

Znano je, da vedno več tipkamo in vedno manj pišemo z roko. Nevrologi in psihologi opozarjajo, da to ni dobro. Zato se poraja vedno več organiziranih spodbud za več pisanja z roko. Ena od teh je tudi Teden pisanja z roko 2024, ki se začenja prav danes in bo trajal do petka, 26. 1. Letos je v Teden prijavljenih 329 ustanov z več kot 50.000 udeleženci. Tudi v Hiši dobre volje v Komnu se bomo v sredo na Urici pisanja z roko pridružili tej iniciativi. Osrednja tema je: Zapis časa o nas.

Pisanje z roko je več kot uporaba pisala. Je fina motorična spretnost, ki jo najlažje ohranjamo tako, da pišemo. Dokazano je, da si več zapomnimo, če pišemo z roko, da ustvarimo več idej, da traja naša pozornost pri pisanju z roko dalj časa, da ohranjamo naše možgane v dobri formi tudi, ko smo starejši. Če napišemo čestitko ali zahvalo z roko, izražamo s tem več spoštovanja in naklonjenosti, kot če bi ga natipkali.

Teden pisanja z roko poteka v organizaciji Društva Radi pišemo z roko, ki smo ga ustanovili leta 2017. Bila sem več letna predsednica, sedaj pa častna članica Društva. 

Saj res, ste napisali kakšno čestitko za božično novoletne praznike z roko? Več kot jih napišeš, več jih dobiš. Letos bo še veliko praznikov in rojstnih dni. Razveselite prijatelje in sorodnike, napišite jim čestitko z roko! Čestitke iz poštnega nabiralnika so redka dobrina. In vse redke dobrine imajo visoko ceno. :) 

Znano je, da vedno več tipkamo in vedno manj pišemo z roko. Nevrologi in psihologi opozarjajo, da to ni dobro. Zato se poraja vedno več organiziranih spodbud za več pisanja z roko. Ena od teh je tudi Teden pisanja z roko 2024.

Torkovo popoldne na Jakončevi domačiji, 26. decembra, je bilo praznično. Lučke so zagorele na dvorišču, vrtu in skednju. Božičkova glasba je odmevala in otroci so začeli prihajati. Tudi letos nas je obiskal Božiček. Skupaj z gospo Božičkovo, njegovimi pomočnicami in sosedi je poskrbel za zanimiv program in lepa darila. Ob 16. uri je bil na sporedu film Srečno Kekec. Božičkove pomočnice so delile kokice. Ob koncu so šli otroci na dvorišče in sprejeli Božička, ki se je pripeljal s traktorjem. Skupaj so se vrnili v skedenj, ki je bil nabito poln. Ogledali so si še risanko Trije prašički. Božiček je poudaril, da je pomembno biti pogumen in dobre volje kot Kekec in da lenoba in pohlep, kot smo ju videli v risanki, nista lepi lastnosti. Sledilo je presenečenje. Otroke sta obiskala Kekec (Marko Jazbec) in Mojca (Lara Prašnikar), sedaj že starejša in bolj pametna fant in dekle. Z Božičkom sta se pogovarjala o tem, kje živita in kaj delata. Na koncu je Božiček obdaril otroke in se z njimi fotografiral. Zunaj so nas čakale klobase, pecivo, kuhanček in čaj. Traktor je zabrnel, Božiček s pomočnicami pa se je odpeljal v zvezdnato noč. 

Torkovo popoldne na Jakončevi domačiji, 26. decembra, je bilo praznično. Lučke so zagorele na dvorišču, vrtu in skednju. Božičkova glasba je odmevala in otroci so začeli prihajati.

Božiček je razveselil otroke in njihove starše 

Na Krasu je vedno več razraščenih travnikov; to so kmetijska zemljišča, kjer smo včasih kosili travo, a so se z leti razrasla, saj v hlevih ni bilo več živine. Drevesa in grmičevje so v desetletjih pokrila nekdaj zgledno urejene travnike. Takrat smo jih kosili s koso, kasneje s kosilnico. Poletne počitnice smo otroci z velikih kmetij pogosto preživljali na travnikih, ko smo grabili seno. Potem smo prišli z vozom in konjema na travnik, seno naložili in ga doma spravili  na senik, da so imele krave, telički in konji hrano tudi pozimi. Kmečki otroci (in tudi naši starši) nismo hodili na morje, saj za to ni bilo časa.

Pred leti smo se na Jakončevi domačiji odločili, da bomo štiri od teh velikih travnikov očistili in jim vrnili prvotno funkcijo, tj. jih pripravili za košnjo trave. Če je ne bomo sami rabili, jo bomo ponudili tistim, ki potrebujejo seno. Ne nazadnje je na očiščenih travnikih manj možnosti za požare, ki so na Krasu pogosti v poletnem sušnem obdobju. Pobudo je podprla tudi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Čiščenje travnika se začne z žaganjem dreves in grmičevja. Nadaljuje se z odvozom lesa in zažiganjem kupov drobnih vejic. Nato kopač izravnava teren. Potem pride mulčer in 'pohrusta' čoke ter zdrobi morebitno kamenje. Če imate smolo, dobite vmes pošto z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki z odločbo prepove nadaljevanje del na določenem delu travnika, ker je tam pooblaščena oseba našla arheološko najdišče. Ta del travnika bo verjetno za vedno ostal neočiščen. Potem se čaka na deževno obdobje, da bi posejali travo. Če je le mogoče, se tudi z valjarjem stisne seme k tlom, da je površina čim bolj ravna. Lepo urejena površina kar kliče divje prašiče, da pridejo, pogosto v skupini, in brskajo po sveže zrahljani zemlji ter seveda povzročajo škodo. Na določenih delih travnikov smo morali travo ponovno sejati, še prej pa ponovno izravnati. A z vztrajnostjo opraviš z vsemi temi ovirami na poti. Lepo je čez leto dni pogledati na čist, zelen travnik.

V okviru akcije ocenjevanja urejenosti naselij, domačij in vrtov v občini Komen za leto 2023 smo na Jakončevi domačiji prejeli priznanje za doseženo 1. mesto za najlepšo zunanjo ureditev (vrt, dvorišče, domačija). 

Ponosni smo na to priznanje, saj je za nami zares veliko vloženega dela. A se zavedamo, da smo šele na pol poti. Če vas bo pot zanesla v Sveto in bodo naša dvorišča vrata odprta, nas obiščite. Veseli bomo vašega obiska.

V okviru akcije ocenjevanja urejenosti naselij, domačij in vrtov v občini Komen za leto 2023 smo na Jakončevi domačiji prejeli priznanje za doseženo 1. mesto za najlepšo zunanjo ureditev (vrt, dvorišče, domačija).

Priznanje Občine Komen za urejenost Jakončeve domačije

Na Krasu si lahko sami pripravite ozimnico z domačimi čaji. Veliko je lipovih dreves, bezgovih in žajbljenih grmov in nasadov kamilice. Oberete jih, posušite in spravite v škatle, kjer lahko v suhem in temnem  prostoru dolgo časa čakajo na uporabo. Pripravite jih lahko zase in tudi za sorodnike ter prijatelje. Domači čaji kot darilo? Zakaj pa ne.

Zdaj je čas za obiranje bezga, kamilice, lipe in pripravo žajblja.

Iz posušenih kamilic lahko pripravimo čaje in kopeli. Z njimi blažimo krče in napihnjenost, dobri so za izpiranje ran in pri blažjih kožnih vnetjih, prehladih, obolenjih in za vdihavanje parne kopeli.

Bezgov čaj pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, niža vročino in zdravi prehlad, čisti kri, pomaga pri kašlju, gripi in astmi.

Lipov čaj spodbuja potenje, dviga odpornost pri prehladu, znižuje povišano temperaturo, lajša psihično napetost in stres. Zmanjšuje draženje sluznice. Odsvetujemo ga osebam, ki imajo težave s srcem in ožiljem, pa tudi otrokom, manjšim od 4.let.

Žajbelj lahko uporabljamo svež ali posušen. Pri dihalih deluje kot balzam, pomirja astmatične napade, zdravi vnetje žrela in dlesni, saj deluje protivnetno in razkuževalno. Grgranje z žajbljevim čajem  je idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela, tudi za izpiranje ust pri težavah, povezanih z razjedami v ustih ali vnetjem dlesni. Zaustavlja krvavenje in zdravi rane.

Pri prenavljanju stanovanjskega poslopja  nam je ostalo cca 3000 starih, delno očiščenih planet, ki jih ne bomo več rabili. Zato jih lahko prodamo. Oglasite se, če jih potrebujete.

Pri prenavljanju stanovanjskega poslopja  nam je ostalo cca 3000 starih, delno očiščenih planet, ki jih ne bomo več rabili. Zato jih lahko prodamo. Oglasite se, če jih potrebujete.

Petje je del kulturne dediščine na Jakončevi domačiji. V družini se je pelo vse, od partizanskih, narodnih do cerkvenih pesmi. Marijana je s sestro Magdo pela na skoraj vsaki šolski proslavi tekom osnovne šole. Peli sva tudi na koru v cerkvi. Mama je imela posebej rada partizanske pesmi. Ko so jih predvajali po radiu, je pela tako glasno, da je vse preglasila. Janez je pel v pevskem zboru na gimnaziji v Celju in občasno igral harmoniko.

Jeseni 2022 sva bila sprejeta v Zbor. Marijana poje sopran, Janez pa tenor. Naša zborovodkinja je Pia Cah. Redno obiskujeva pevske vaje vsak torek od 20. do 22. ure na Proseku v Italiji. Ker je v programu veliko pesmi in v več jezikih, je učenje besedil velik izziv. Prvi nastop sva imela 25. aprila 2023 v Rižarni v Italiji, velik koncert ob 50. letnici Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pa je bil včeraj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Janez je dogodek komentiral takole: 'Zdelo se mi je, da sem v življenju delal dobre stvari, a nikoli doslej mi niso tako ploskali kot prav včeraj'.

Petje je del kulturne dediščine na Jakončevi domačiji. V družini se je pelo vse, od partizanskih, narodnih do cerkvenih pesmi.

Ponosna pevca Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič

Kdaj ste nazadnje napisali čestitko z roko in jo oddali v poštni nabiralnik? Mi, včeraj!

Znano je, da vedno več tipkamo na mobilni telefon, računalnik… in  vedno manj pišemo z roko. Strokovnjaki opozarjajo, da to ni dobro.  Pisanje z roko izboljšuje spomin, pozornost, fine motorične spretnosti in tudi naše medsebojne odnose.

Kot pobudnica in več letna predsednica Društva Radi pišemo z roko ter urednica istoimenskega časopisa si že dolgo prizadevam, da se pisanje z roko vrne v naše navade. To je pomembno za mlajše in starejše.

Včeraj smo tako v Hiši dobre volje v Komnu, dnevnem centru za starejše, izvedli prvo Urico pisanja z roko. Napisali smo velikonočno voščilo in čestitke odnesli na pošto. Seveda smo morali prej malo vaditi. Udeleženci so bili ponosni na opravljeno delo.

Podobne Urice potekalo v 23 domovih za starejše po Sloveniji.

Urice pisanja z roko za starejše v komenski Hiši dobre volje

Moja mama Ljuba Jazbec je bila pokončna, pogumna in pametna ženska. Jakončevo kmetijo sta z očetom držala pokonci prek 15 let. Potem smo se odselili.

Hvala Feriju Lainščku za rokopis prelepe pesmi.

Na Jakončevi domačiji  so tudi gozdovi, v katerih rastejo praviloma  listavci. Bršljan ima te še posebej rad. 

Ponekod je bršljan razvil prava debla in 'duši' rast hrastov. Z njimi tekmuje za svetlobo. Krošnjo lahko sčasoma povsem  preraste, da drevo propade. Čeprav ima lastne liste in korenine ter uporablja deblo le za oporo, ga je potrebno na kakovostnih drevesih odstraniti in drevesa tako rešiti. Drevo za drevesom pregledamo, odžagamo košček bršljanovega debla in tako preprečimo njegovo nadaljnjo rast. Lepo je čez par mesecev opazovati uveli bršljan in več življenja v hrastu.

Na Jakončevi domačiji  so tudi gozdovi, v katerih rastejo praviloma  listavci. Bršljan ima te še posebej rad.

Z majhno zamudo je v ponedeljek, 26. decembra popoldne, prišel Božiček na Jakončevo domačijo. Svojim palčkom, Agati, Jordanu, Mariji, Nataši, Kristjani, Marku, Andreju, Borutu, Jakobu, Sergiju, Viliju, Evi, Katarini, Vojku, Neli, Isabeli, Sofiji, Janezu in Marijani je naročil, kako in kaj mora biti pripravljeno za njegov prihod. Palčki so se urno lotili dela. Napeli so veliko lučk. Očistili in okrasili so skedenj in ga spremenili v kinodvorano. Pripravili in razdelili so vabila za otroke. Naredili so preko 40 darilnih paketov (Božiček je vnaprej poslal igrače in druge reči). Pekli so piškote, skuhali klobase, naredili čaj in kuhano vino. Spekli so kokice, jih dali v vrečke in razdelili otrokom med ogledom filmov. Pripravili so pogostitev za otroke in njihove starše. Poskrbeli so za ogrevanje. Umestili so platno, zvočnike in projektor za predvajanje filmov in preverili, če vse deluje.

Ob 16. uri, ko so prišli že vsi starejši otroci, se je začelo predvajanje prvega slovenskega božičnega filma Kapa. Zgodba govori o Eriku, fantu, ki nima skoraj nič, in deklici Lučki, ki ima skoraj vse. Otroci so z zanimanjem spremljali pravo božično pustolovščino. Po tem so odšli na dvorišče in pričakali Božička, ki se je pripeljal s traktorjem. Otroci in starši so ga radovedno in navdušeno pozdravili. Skupaj z njim so odšli v skedenj, kjer jih je nagovoril.  Posebej je pohvalil palčke in povedal,  da ima Sveto zelo veliko sposobnih in delovnih vaščanov. In da je rad v tej vasi. Po tem so si predvsem mlajši otroci ogledali risanko o Jelenčku Rudolfu. Napočil je trenutek, ko je Božiček otrokom razdelil darila, skupaj z njimi zapel  in se fotografiral. Na dvorišču pod lopo nas je že čakala pogostitev, klepet, stiski rok in slovo od Božička.  Zdelo se je, da je pravljično lepo.

Z majhno zamudo je v ponedeljek, 26. decembra popoldne, prišel Božiček na Jakončevo domačijo.

Božičkovo popoldne na Jakončevi domačiji

Spomladi 2022 smo posadili 110 dvoletnih oljk v ogradi za hišo. Uredili smo namakalni sistem. Povezan  je z deževnico, ki jo zajemamo v vodnjak na zadnjem dvorišču. Brez vode mlade oljke ne bi preživele v letošnjem vročem in sušnem poletju. Nasad smo oblikovali in ga vzdržujemo skupaj s sosedi, Krštofovimi. Razveselili smo se prvih plodov, zelenih in črnih oljk. Najprej smo obrali naše, potem smo pomagali obirati še Krštofove.Teh je bilo veliko več, saj imajo starejša drevesa. Letina je bila navkljub suši dobra.

Spomladi 2022 smo posadili 110 dvoletnih oljk v ogradi za hišo.

Prvi plodovi v oljčnem nasadu na Jakončevi domačiji

Letos nas je narava obdarila z veliko kakiji. To je popolnoma naravno sadje, saj ne potrebuje škropljenja. Tako lupina kot notranjost sadeža sta polna koristih sestavin.

Kaki vsebuje veliko enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze, veliko kalija, magnezija, železa, bakra, joda, kroma, selena in fluora. Med vitamini boste poleg vitamina A našli tudi nekaj vitamina C in nekatere od vitaminov B-kompleksa (B1, B2 in B3). Zdravniki pravijo, da kakiji izboljšajo naš imunski sistem, uredijo prebavo, so koristni za ledvice in jutra, odpravljajo herpes, s posušenimi sadeži pa zdravimo bronhitis. Kakiji vsebujejo veliko antioksidantov, predvsem fenolnih spojin. Pomagajo zmanjševati tveganje za kronične bolezni in delujejo proti različnim vrstam raka.

Na Jakončevi domačiji kakije hranimo na kašči, ki je suha, zračna in temna.Vsak dan jih pregledamo in odnesemo tiste, ki so zreli; mehki in sladki.  Najraje jemo naravne, lahko z žlico ali jih narežemo na kose. Otroci imajo posebej radi smoothie: kakijem največkrat dodamo pomarančni sok. 

Za lepši ten in bolj mehko kožo lahko pripravimo tudi masko v kombinaciji z žlico skute in medu, kar koristi suhi in občutljivi koži.

Te dni je bilo potrebno z zadnjega dvorišča Jakončeve domačije odpeljati na odpad odvečen gradbeni material. Na odlagališču odpadkov v Svetem, ki se nahaja ob makadamski cesti v Lipo, smo našli velik nered. Preden smo začeli pospravljati svoje odpadke, smo šli z bagerjem na odlagališče in začeli z delom. Nekaj večjih plastičnih kosov smo odpeljali v kontejner za plastično embalažo, vse drugo pa je bager korak za korakom z ravnine prestavil v jamo, ki je temu namenjena. Dobri dve uri smo bili tam in na koncu zadovoljni pogledali za seboj urejeno lokacijo. Veseli smo bili, ko je prišel popoldne k nam eden od vaščanom in rekel, da vaško odlagališče odpadkov  že dolgo ni bilo tako urejeno, kot je danes.

Te dni je bilo potrebno z zadnjega dvorišča Jakončeve domačije odpeljati na odpad odvečen gradbeni material.

Uredili smo vaško odlagališče odpadkov

Vsako leto, prvo nedeljo v septembru, imamo v Svetem vaški praznik. Domačini mu pravijo Praznik svetega Tilha. Ime je dobil po cerkvi sv. Tilna, ki je v središču vasi in jo uvrščajo med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem. Na ta dan je v cerkvi slovesna maša;  vaščani cerkev  očistijo in okrasijo s cvetjem. Družine povabijo svojo sorodnike in prijatelje na kosilo in druženja. Včasih je bil to še večji praznik. V središču vasi, v Brithu, so bile stojnice z različnimi dobrotami, suho robo, ipd, zvečer pa je bil ples z živo glasbo, na odprtem. 

Na Jakončevi domačiji, ki je bila ena od največjih (nekateri pravijo, da tudi najbogatejših) v vasi, smo na to nedeljo gostili župnike, ki so sodelovali pri maši in so prišli na kosilo. To je bila za družino velika čast. Na dogodek smo se začeli pripravljati že sredi avgusta. Pogovarjali smo se, katere jedi bodo na jedilniku,  pregledali pribor, krožnike in skodelice, prte in prtičke. Do podrobnosti smo čistili kamro in druge prostore, ki so bili na poti, kjer so hodili župniki . V spominu imam prihod 4-5 župnikov v mašnih oblačilih, na dvorišče. S pravim  strahospoštovanjem smo jih čakali. Vsa družina, bilo nas je 9, je stala  pred vhodom v hišo. Mama, ki jih je stregla, jih je v imenu družine pozdravila; imela je bel vezen predpasnik.

S sestro, ki sva bili še majhni, sva komaj čakali, da popoldne odidejo. Takrat sva smeli v kamro, kjer je bilo kosilo. Na mizi je ostalo še veliko raznovrstnega peciva, ki sva ga smeli pojesti. 

Vsako leto, prvo nedeljo v septembru, imamo v Svetem vaški praznik. Domačini mu pravijo Praznik svetega Tilha.

Na Jakončevi domačiji smo v cvetličnem obrobju mladega oljčnega nasada posadili veliko sivke. Ta sredozemska zimzelena rastlina je nezahtevna. Zna preživeti sušo in se dobro znajde v pusti zemlji s kamenjem. Znane so njene zdravilne lastnosti in značilen zapeljiv vonj.

Letos smo jo želi prvič in jo bomo uporabili le za okras in priložnostna darilca: oblikovali smo šopke, s katerimi na naraven način odišavimo prostor in sivkine blazinice, ki dobro odganjajo molje. Naš sosed Marko pa je ustvaril tudi nekaj sivkinih vencev, ki so prava okrasna mojstrovina.

Na Jakončevi domačiji smo v cvetličnem obrobju mladega oljčnega nasada posadili veliko sivke.

V Svetem pri Komnu je mogoče najti veliko mojstrov za razna dela. Eden od teh je naš sosed, Marko, cvetličar. Cvetje dobi v Markovih rokah še posebno milino in lepoto. Okraševanje s cvetjem je njegova strast. Markova ustvarjalnost je brezmejna, najljubša barva pa bela. Poglejte ta šopek!

V Svetem pri Komnu je mogoče najti veliko mojstrov za razna dela. Eden od teh je naš sosed, Marko, cvetličar. 

Ustvarjanje oljčnega nasada s 110 oljkami ni vsakdanje delo. Odločili smo se, da bomo na travniku za hišo oblikovali oljčni nasad skupaj s sosedi, Krštofovimi, ki imajo s tem že veliko izkušenj. Hiteli smo, da bi z delom končali pred Veliko nočjo. Lani smo preorali travnik, da se je zemlja čez zimo spočila. Letos smo ponovno zrahljali njivo, pripravili nosilne stebričke iz akacije in jih olupili. Videti so prav lepi, vsi enaki. Nato je sledilo merjenje parcele, saj je bilo potrebno vsaki oljki določiti ustrezno mesto. Končno mora tudi nasad imeti lepo podobo. Kopač je na označenih mestih naredil 110 velikih lukenj, da bodo imeli oljke dovolj prostora za rast. V tej fazi so se nam pridružili arheologi, ki so opravili arheološko raziskavo (v bližini je Martinšče). Potem, ko smo pognojili, je kopač pokril odprtine in porinil nosilne stebričke do določene višine globoko v zemljo. V zadnji fazi pa smo ob vsakem stebričku ponovno ročno izkopali prostor in vanjo posadili oljko, ji razširili korenine ter jo lepo prekrili z zemljo. To delo se praviloma opravlja na kolenih. Oljko smo zavezali k nosilnemu stebričku, da je ne bi zlomila burja. Prav malo časa smo si vzeli na oddih in malico. Lepo je bilo gledati nastajanje nasada. Vse oljke smo dobro zalili. Vodo smo črpali iz vodnjaka na zadnjem dvorišču, v katerega zbiramo deževnico s strehe. Na koncu smo bili utrujeni, a veseli, da smo dobro opravili delo: David, Janez, Vojko, Bogdan, Marko, Eva, Jože, Kristjana in Marijana.

Ustvarjanje oljčnega nasada s 110 oljkami ni vsakdanje delo.

Pustne šeme so se odpravile po vasi že v dopoldanskih urah. S traktorjem, seveda. Mlade in stare. Šle so od hiše do hiše, nekaj zaigrale, ponekod plesale z domačini, se pogovorile, kaj spile pojedle. In šle naprej. Na Jakončevi domačiji smo se jih razveselili šele v poznih popoldanskih urah. Ko so krofi zmanjkali, smo naredili še miške.

Postani stanovalec

Dobrote in izdelki z domačije

Novice

Kontakt

Teden pisanja z roko 2024

Sveto, najlepša vas v občini Komen v letu 2022

Imate vprašanje?